S pospešenim razvojem #cloud in #mobile tehnologij se vse hitreje bližamo točki, na kateri bomo ljudje z vseh strani obdani z internetom. Naprave, kot smo jih nekoč poznali, nikoli ne bodo več to, kar so bile. Vse, kar dandanes potrebujemo za preobrazbo kakršnekoli navadne naprave v “pametno” napravo, je nekaj kvadratnih centimetrov tiskanega vezja z integriranim čipovjem, nekaj pomnilnika, kopico raznoraznih senzorjev, 3G/4G/WiFi/LAN modul ter izkušeno in inovativno ekipo programerjev, prav takih kot smo Emigmovci.
Če smo še pred nekaj leti, marsikdaj tudi neuspešno in ob vesoljskih zvokih, čakali na vzpostavitev povezave s širnim svetom tudi po nekaj minut, dandanes temu še zdaleč ni več tako. Hitrosti internetnih povezav, tako prizemljenih širokopasovnih in optičnih, kot tudi visokoletečih 3G, 4G in satelitskih, se merijo v neznatnih količinah pretočnosti podatkov. Dostopnost pa se prav zavoljo slednjih širi tudi v najbolj zakotne predele našega planeta. Moram priznati, da sem marsikaj razmišljal ob vseh teh nakopičenih minutah povezovanja na splet, čakanja prenosov in prevečkrat tudi nalaganja strani, vendar si na kaj takega nikoli niti nisem upal pomisliti.
Vsaka, še niti ne tako pametna naprava, je zmožna v le nekaj sekundah postreči z informacijami, ki bi jih pred leti le z veliko potrpežljivosti lahko zbrskali na spletu, ali pa jih sploh ne bi. Te informacije so lahko popolnoma statistične narave, lahko pa postanejo nepogrešljiv del naših življenj, precej dobesedno, predvsem na področju medicine.
Seveda se z razvojem vseh deležnih tehnologij odpira velikanski maneverski prostor za optimizacijo naših delovnih procesov, s tem proizvodnjo večje dodane vrednosti, izboljšanje kakovosti življenja in še marsikaj. Vendar nihče od nas, se ne zaveda, kaj vse nas v prihodnosti še čaka, kakor si današnjega stanja nismo znali predstavljati ob klicanju vesoljcev s 56 Kbps modemi. Kaj pa menite vi? Kje se bo končala evolucija interneta? Morda v vesolju? Kje pa se konča vesolje? Kdo ve…