Kaj nam je prinesel Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij?

Objavljeno dne

Nedavna analiza spletnih strani in mobilnih aplikacij, ki jo je predstavil Inšpektorat za informacijsko družbo, je pokazala bistvene pomanjkljivosti v skladnosti z zakonodajo o dostopnosti. Inšpektorat je opravil obsežne preglede, ki so privedli do izboljšav, med drugim k odpravi napak in usklajevanju izjav o dostopnosti. To kaže na potrebo po univerzalnem dostopu do digitalnih vsebin, s poudarkom na zakonodajnih zahtevah in standardih, ki niso dovolj razširjeni med razvijalci.

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij (ZDSMA) je bil sprejet že leta 2018, v veljavo pa je stopil septembra 2020. Za mnoge zavezance zakona je bil povsem neznan, o sprejetju, kot tudi uveljavitvi pa niso bili posebej obveščani. Zakon je sicer za večino razvijalcev dobrodošel, saj je v sklopu EU direktive, ki je bila njegova podlaga, bil sprejet nov evropski standard, ki določa normative in usmeritve spletnih in mobilnih aplikacij. Tako daje vsem resnim ponudnikom, razvijalcem, jasne usmeritve, kaj in kako je potrebno razvijati produkte v IKT dejavnosti.

Resni ponudniki smo bili na uveljavitev dobro pripravljeni, saj smo standarde, ki jih uvaja zakon, pričeli uporabljati že leta 2018 in tako prilagajati naše rešitve novim zahtevam. Se pa danes, po 4 letih od uveljavitve zakona, še vedno srečujemo z zavezanci, ki svojih rešitev nimajo skladnih z zakonom, zahtev ne poznajo, kar pa je še huje, le-teh ne poznajo niti njihovi izvajalci.

In kaj so napogostejše napake, ki jih takoj opazimo?

Napak, ki jih hitro opazimo je kar nekaj. Najpogostejše, ki jih je mogoče tudi hitro odpraviti pa so:

  • povezava s sliko na spletni strani je brez ustreznega dostopnega besedila: ko gre za povezave sestavljene iz slik na spletnih straneh, je ključnega pomena, da te slike vključujejo dostopno alternativno besedilo. To besedilo omogoča uporabnikom asistenčnih tehnologij, kot so bralniki zaslona, razumevanje vsebine in namena slikovne povezave. Brez tega besedila ti uporabniki ne morejo dostopati do informacij, kar predstavlja oviro za njihovo spletno navigacijo.
  • spletna stran ne zagotavlja možnosti preskakovanja ponavljajočih se vsebin: za izboljšanje dostopnosti spletnih strani je ključno zagotoviti možnost preskoka ponavljajoče se vsebine, kot so meniji ali logotipi, da uporabniki lahko hitreje dostopajo do osrednje vsebine. To se običajno izvede z dodajanjem posebne povezave na začetku strani, ki omogoča preskok na glavni del vsebine. Ta funkcija je še posebej pomembna za uporabnike, ki navigirajo s pomočjo tipkovnice ali asistenčnih tehnologij.
  • indikator fokusa tipkovnice ni viden: vidnost indikatorja fokusa je ključna za uporabnike, ki spletno stran navigirajo s tipkovnico. To omogoča lažje sledenje, kje se trenutno nahajajo na strani, kar je bistveno za učinkovito brskanje. Brez jasno označenega fokusa bi bili ti uporabniki prisiljeni uporabljati miško, kar ni vedno možno ali praktično.

Zahteve zakona so dobre!

Zakon, kot tudi standard, ki je del njega, določa še vrsto zahtev in priporočil, ki gredo v smer zagotavljanja dostopnosti vsem uporabnikom. Ravno tako se skladnost spletnih mest odraža tudi v boljši optimizaciji za iskalnike, saj je veliko zahtev takih, da dejansko izboljšujejo on-site optimizacijo.

Inšpektorat za digitalizacijo je v zadnjih letih izvedel veliko število pregledov, v večini primerov podal zahteve in priporočila, v kar nekaj primerih pa tudi odločb, ki jih zavezanci niso bili preveč veseli.

Zaključimo lahko, da je zakon prinesel veliko dobrega. Poleg dostopnosti za vse skupine je zakon vpeljal tudi zavedanje, da morajo naročniki iskati ponudnike, ki spremljajo zakonodajo na njihovem področju, predvsem pa pri svojem delu uporabljati standarde, ki vsem uporabnikom zagotavljajo kakovostno uporabniško izkušnjo.

Če potrebujete pomoč pri zagotavljanju skladnosti vaših rešitev ali produkta z zagotovljeno učinkovito uporabniško izkušnjo, veste, kje smo.