Razvijalci spletnih aplikacij smo se vrsto leto naslanjali na pravilo, da mora uporabnik do katerekoli vsebine nekega spletnega mesta priti v največ 2 ali vsaj 3 klikih, sicer bo spletno mesto zapustil. Zanimivo je, da to ‘pravilo’ ni bilo nikoli podkrepljeno s konkretnimi raziskavami. Veljalo je bolj kot ne, ker je nekdo mislil, da je tako najbolje. Res, da si uporabnik želi čimprej priti do iskanih informacij oziroma opraviti kar je hotel opraviti, vendar želi, da bi to naredil v najkrajšem možnem času, če je treba, tudi le z 1 klikom.

Nekateri kliki zahtevajo več miselnega napora kot drugi.

Skratka, število 3 v tem primeru ni pravljično število. Predvsem zato, ker vrednosti posameznih klikov niso nujno enakovredne med sabo. Nekateri kliki zahtevajo več miselnega napora kot drugi. Kar naredi določen klik lažji kot drugega so predvsem 3 stvari – tu pa pride do izraza pravljična 3-ka.

Kot prvo morajo obstajati povsem jasne in enostavno razumljive oznake in tekst. Tako enostavne, da jih povprečen uporabnik razume takoj, brez prispodob in žargona. Po možnosti naj bodo oznake čim krajše. Drugi pomemben dejavnik je uporabnikovemu miselnemu vzorcu prilagojena struktura informacij. Tu si na velikokrat pomagamo z preverjenimi metodami (Card sorting, Tree test). Ob vsem tem pa je pomembno še, da ima uporabnik občutek, da pri zasledovanju svojega cilja napreduje, še posebej, če je pot do tja daljša.

Res, da si uporabnik želi čimprej priti do iskanih informacij oziroma opraviti kar je hotel opraviti, vendar želi, da bi to naredil v najkrajšem možnem času, če je treba, tudi le z 1 klikom.

Osnovna zamisel okoli pravila 3 klikov niti ni tako napačna, a bolj kot štetje klikov je pomembno koliko napora in razmišljanja bo uporabnik rabil do cilja.